O nas
Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Namesto pike vejica je združenje staršev, sorodnikov in prijateljev otrok, ki imajo najrazličnejše težave v razvoju, predvsem v gibanju. Ustanovljeno je bilo septembra 2010.
Naši otroci v svojem razvoju zraven ljubezni družine in sprejetosti v družbi potrebujejo še veliko več. Zdravnike specialiste, nevrofizioterapevtske, logopedske in specialno-pedagoške obravnave, prilagojeno opremo in medicinske pripomočke.
Zgolj s celostno obravnavo in prepletanjem veliko različnih terapevtskih metod in pristopov je možen tudi napredek otrok. In kot starši smo se odločili, da pri napredku svojih otrok nikoli ne bomo postavili “pike”, ampak vedno samo “vejico” in pogumno korakali naprej na naši poti do osvajanja novih napredkov.
Glavni namen društva je pridobivanje finančnih sredstev na različne načine za zagotavljanje dodatnih nevrofizioterapevtskih obravnav otrokom. Kot društvo smo združili moči, znanje, izkušnje in motivacijo, da svojim otrokom omogočimo novo “vejico” na poti do njihove samostojnosti v življenju.

Skozi oči nevrofizioterapevtov
Ustanovitev društva Namesto pike vejica
Če bi na moji poklicni poti hotela izpostaviti pomembne mejnike, bi to zagotovo bila ustanovitev našega društva Namesto pike vejica, v letu 2010.
Takrat sem pričela z izvajanjem nove terapevtske tehnike Therasuit, ki me je čisto prevzela, in ki je potrdila trditev, da intenzivna nevrofizioterapija prinaša odlične, če ne najboljše rezultate. A kaj, ko sem bila brez koncesije in vse breme plačila je padlo na pleča staršev otrok, ki so prihajali k meni. Intenzivne terapije so trajale po tri tedne, vsak dan po 2−3 ure. Čeprav po kar se da nizki urni postavki, je bil končni znesek tritedenske terapije za vsako družino velik strošek.
Skupini staršem, ki so prihajali k meni, sem predlagala, da bi ustanovili društvo, s pomočjo katerega bi poskušali pridobivati donacije za intenzivne, pa tudi tedenske terapije. Vsi so bili v trenutku za to in v zelo kratkem času je nastal temelj današnjega društva. Najbolj unikatno pa je bilo ime, ki ga je predlagal Marjan (eden izmed staršev), ki je postal tudi prvi predsednik društva: »Namesto pike vejica«. Ko si ga izgovoril tretjič, ti je postalo jasno, da je to to, predvsem zaradi sporočila, ki ga nosi. Nikoli odnehati in nikoli reči, da se nič ne da … in to vodilo je do danes združilo veliko staršev, ki so prihajali na nevrofizioterapijo v Pesnico, kasneje pa tudi k drugim terapevtom po Sloveniji.
Ponosna sem na to društvo, ker je temu začetnemu poslanstvu sledilo vse skozi. Nihče se z njim ni okoriščal, nihče ni delal za lasten zaslužek, ves denar je šel za dobrobit naših otrok in mladostnikov. V vseh teh letih so se pridružile nove družine, novi terapevti, novi predsedniki in nove ideje. Minilo je več kot 10 let in še vedno obstajamo. Z denarjem, ki se je zbral, je bilo plačanih mnogo terapij, pripomočkov, enkratnih denarnih pomoči … Narejenih je bilo ogromno vejic in izbrisanih veliko pik. To društvo je unikatno predvsem zato, ker v njem sodelujemo vsi: starši, otroci in terapevti, z enim samim ciljem: izboljšati, olajšati, napredovati ali vsaj vzdrževati.
Danes v Pesnici delamo že štiri terapevtke in najlepše je, ko Petra reče: »Moj Luka je bil danes super …«.
Vsi so naši, moji … Moji so tudi vsi ti starši, od katerih se lahko vsi učimo potrpežljivosti, srčnosti, življenjskih modrosti. Zame je to društvo simbol naše povezanosti in moči. Zame je njegovo ime vodilo življenja. Nikoli ne naredi pike; kadar misliš, da je vse izgubljeno, naredi vejico in pojdi dalje. Piko naredi samo tam, kjer čutiš, da je prav in ko pika pomeni, da si nekaj zaključil tako, kot si si želel in zmogel.
Ponosna sem na NAŠE društvo.
Jožica Potrč, nevrofizioterapevtka


Delo nevrofizioterapevta
Delo nevrofizioterapevtke za otroke s posebnimi potrebami me zelo osrečuje. Moja največja želja je bila delati z otroki, še posebej s posebnimi. Takšnimi, s posebnim SRCEM in z DUŠO, kot jih imenujem jaz. To pa zato, ker njihova duša ostane čista in skoraj nedotaknjena za vedno, ker v njo ne prodrejo zavist, škodoželjnost, zahrbtnost in druge igre, ki jih vceplja svet odraslih. Takšni smo vsi, ko pridemo na ta planet; razlika je ta, da oni to sposobnost ohranijo. V njih je samo milina, toplina in želja po varnosti, objemu in ljubezni. Vsak dan znova me ta mala bitja presenečajo, navdihujejo, osrečujejo, nasmejijo do solz … so pa tudi dnevi, ko me njihova usoda razžalosti do dna moje duše. So trenutki, ko se počutim nemočno, žalostno, zlomljeno in takrat bi si želela imeti čarobno palčko in pričarati svet na novo.
Poklic je čudovit; lahko si terapevt, prijatelj, zaupnik, z otroki prepevaš, jih tolažiš, spodbujaš, objemaš, torej počneš skoraj vse, kar lahko da človek človeku. Bistvo je, da ti otrok zaupa in ob tebi uživa.
Rada imam ali sem celo rahlo »obsedena« z iskanjem novega znanja in tehnik, saj jih res obožujem sestavljati, in za vsakega otroka posebej iskati njegovo zgodbo oz. pot in najboljše možnosti za napredek.
Naše društvo Namesto pike vejica je fizioterapiji dalo poseben pečat. Združujejo in povezujejo se starši otrok, ki potrebujejo najrazličnejše terapije, obenem pa v društvu sodeluje več terapevtov in to z enim samim ciljem − NAREDITI VEJICO, KJER BI DRUGI NAREDILI PIKO. Torej, nikoli ne obupaj, tudi ko padeš, je tu vedno nekdo, ki ti poda roko, da lahko vstaneš in pogumno nadaljuješ pot.
SKUPAJ ZMOREMO VEČ.
Petra Timošenko, nevrofizioterapevtka