TERAPIJE

Začetek metode sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so začeli podobno obleko uporabljati astronavti v Rusiji, da bi z njo preprečili izgubljanje mišične moči zaradi breztežnosti. Zasnovala jo je dr. Siemeonova, imenovali pa so jo adelisuit. Nato jo je eden njenih sodelavcev pričel uporabljati pri svojem otroku s cerebralno paralizo in videl učinke. Tako se je obleka začela uporabljati v terapiji otrok v Rusiji, na Poljskem in Češkem. Prvotno obliko in zasnovo obleke sta dodelala in jo kasneje tudi patentirala fizioterapevta s Poljske, ki sta se preselila v ZDA, Izabela in Richart Koscielny, sama starša deklice s težko obliko cerebralne paralize. Novo obleko sta poimenovala therasuit.

Therasuit terapevtska tehnika je namenjena predvsem otrokom in mladostnikom s težavami v gibanju, najpogosteje se uporablja pri otrocih s cerebralno paralizo. Temelji na novih spoznanjih o tem, kako je mogoče povečati mišično moč in razteznost mišic, ne da bi pri tem vplivali na slabšanje gibalnih vzorcev. Terapija je zelo uspešna in je z njo mogoče doseči napredek tudi takrat, ko z do zdaj poznanimi metodami napredka več ni. Okrepijo se mišice, ki se, ker se ne uporabljajo, krajšajo, izgubijo na moči, se spreminjajo in vedno bolj vodijo v kontrakture, ki jih poznamo kot spremljajoč pojav pri cerebralni paralizi. Poseben tritedenski način vadbe dokazano vpliva na preoblikovanje mišičnih vlaken in posledično na moč mišic in njihovo razteznost, kar da otroku nove možnosti za razvoj novih gibalnih vzorcev in zaznav o lastnem telesu. Večina teh vaj se izvaja v posebni terapevtski kletki. Lahko bi jih razdelili v tri sklope:

Suspenzijske vaje: Kletka, vrvi, uteži in posebni škripci omogočijo vadbo izoliranih gibov, tudi tistih, ki jih je otrok pozabil ali jih sploh ni spoznal, in sicer tako, da se vse ostalo telo razen mišic, ki jih vadi, izolira – otrok se lahko uči na primer le odmika ene noge.

Pajkove vaje: Ime so dobile po elastičnih vrveh in posebnih pasovih, ki se od otroka napeljejo po terapevtski kletki in omogočijo, da se lahko otrok postavi v kateri koli položaj, tudi tistega, ki ga sam ne zmore. Na primer, otrok, ki ne more stati, lahko s pomočjo “pajka” stoji. To je dobro iz več vidikov: otroci zelo uživajo, saj zaznajo položaj, ki ga prej niso zaznali, počutijo se varne zaradi vrvi in pasov, zelo močan je vpliv na senzoriko, torej občutenje lastnega telesa, saj se lahko otrok v teh vrveh obrne, naredi preval, skače – vse to pa je gibanje, ki jim manjka. Hkrati vrvi služijo kot terapevtove dodatne roke in otroka ves čas silijo v aktivnost in povečevanje mišične moči, kar posledično vpliva na gibljivost.

Terapevtska obleka: Po njej je terapija dobila ime. Ta obleka deluje na telo podobno kot pajkove vaje. Posamezni deli oblačila so povezani z elastičnimi vrvicami in terapevt jih napne tako, da z njimi popravlja slab vzorec (na primer neustrezen položaj kolena). Če otrok ne more kontrolirati glave, se doda tudi posebna kapa, ki se poveže s telovnikom, telovnik pa s hlačami, hlače s kolenčniki, ti s čevlji … Tako se dejansko sestavi aktivna opornica za celo telo, ki nudi otroku oporo in ga istočasno sili v aktivnost.

Prednosti in učinki terapije se kažejo na področjih povečanja mišične moči, gibljivosti in izboljšanja mišičnega tonusa nasploh, pa tudi na področjih ravnotežja, koordinacije, govora in senzorike.

Potek izvajanja therasuit terapije

Terapija se izvaja dve do tri ure dnevno tri tedne. Dokazano je, da so v tem času največji učinki, konec tretjega tedna se doseže optimalno stanje, ki se potem doma z redno vsakodnevno vadbo, ki traja od pol ure do ene ure, vzdržuje. Čez tri do štiri mesece se ponovi in spet dosežemo določen napredek. Napredek ne pomeni vedno samostojne hoje, za nekatere otroke je napredek ostati gibljiv ali doseči boljšo kontrolo telesa.

Začetnica izvajanja therasuit terapevtske tehnike v Sloveniji je od leta 2011 Jožica Potrč, ki se je v letu 2022 upokojila.